Ljudska gre na zeleno

Ljudska univerza Slovenska Bistrica je trajnostno naravnana in družbeno odgovorna organizacija za izobraževanje odraslih. V svoji viziji ima zapisano, da s svojim delovanjem čim manj (negativno) vpliva na okolje. 

Smo torej javni zavod za izobraževanje odraslih, kjer se trudimo, da pri vsem, kar naredimo, premislimo, kakšen vpliv bo to imelo na okolje.

Ljudska gre na zeleno smo dali ime dolgoročnim razvojnim usmeritvam javnega zavoda Ljudska univerza Slovenska Bistrica. Aktivnosti, ki jih opisujemo v nadaljevanju, so morda njegov najodmevnejši in najbolj prepoznaven del, sicer pa končni rezultat številnih prizadevanj vseh zaposlenih in strokovnjakov zadnjega desetletja in pol (Kruder, 2023).

AKTIVNOSTI IIN UKREPI, KI JIH IZVAJAMO

Prostovoljski center za vse generacije

To je koncept in prostor, ki omogoča širjenje znanja, kakovostno preživljanje prostega časa in udejanjanje aktivne participacije v družbi. Temelji na aktivnosti prostovoljcev, ki želijo svoje znanje in čas deliti z drugimi. Idejo prostovoljstva kot družbene odgovornosti smo uspešno zasejali tudi v Dnevnem centru za starejše Metulj, ki ga upravljamo. Vse dejavnosti v centru temeljijo na prostovoljstvu, ki je skrbno beleženo, upravljano, ustrezno komunicirano in javno predstavljeno. Izvajamo tudi brezplačne prevoze za starejše po tem principu. Smo registrirana prostovoljska organizacija, kjer lahko vsakdo, ki želi svoj znanje, kompetence in veščine prenašati na druge, to počne z našo pomočjo. Tako naša »Ljudska« postaja prostor iz naše vizije: Kakovostno Lokalno Andragoško Središče za vse generacije! – KLAS.

Projekti

Izvajanje programov in projektov, ki so trajnostno naravnani, je naša stalnica že več kot dve desetletji. Najbolj pomembni za naš nadaljnji razvoj so bili tisti, s pomočjo katerih smo krepili javno podobo družbeno odgovornega in zeleno usmerjenega javnega zavoda. Hkrati smo spoznali, kako zahtevno je ugotavljati izobraževalne potrebe odraslih na tem področju, odrasle aktivirati za izobraževanje in pridobiti za udeležbo v programih. Sčasoma smo le dosegli uveljavitev v skupnosti, saj prihajajo v naše poslovne prostore tudi na oglede urejenosti razsvetljave, prezračevanja, sanitarne vertikale, po informacije pred nakupom električnega avtomobila itn.

Navajamo nekaj najbolj odmevnih:

• Trajne vrečke iz blaga
• Trajnostno upravljanje z viri I. in II. 
• Več vemo, manj potrebujemo 
• študijski krožki na temo električne mobilnosti

Projekt, ki je prejel priznanje finalist – Horus, Slovenska nagrada za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj 2023, nosi naslov Za varno življenje, premoženje in okolje. Ocenjevalci so izpostavili: »…celosten pristop k projektu, ki združuje izobraževanje, skupnostno delovanje in sodelovanje z gasilskimi društvi ter prikazuje globoko razumevanje potreb lokalne skupnosti in odzivanje na njih.« Posebej so pohvalili inovativen pristop pri izbiri partnerjev, vključevanje mladih ter drugih ranljivih skupin, kar prispeva k njihovi družbeni integraciji (Hrast, 2023).V njem smo opozorili na pomen preventive, krepili kompetence, potrebne za hitro in primerno ukrepanje, ter širili zavest o pomenu prostovoljnega gasilstva. Poudarjali smo, da poleg ohranjanja življenja in varovanja premoženja tudi varujemo okolje. Vsak požar, razlitje nevarnih snovi, vsaka prometna nesreča, tako rekoč vsaka intervencija, ki jo opravijo gasilci, vpliva na okolje. Več jih preprečimo ali omilimo, manjša je tudi škoda za okolje (Kruder, 2023).

 

Katere ukrepe izvajamo na sedežu pri našem poslovanju?

• Uporaba električne energije, pridobljene izključno iz sončne svetlobe.
• Makroregulacija celotnega sistema ogrevanja z iskanjem optimalnih nastavitev.
• Mikroregulacija ogrevanja v posameznih prostorih s pomočjo termostatskih ventilov.
• Izolacija vseh točk v poslovni stavbi, kjer so se pojavljale toplotne izgube in toplotnih mostov.
• Namestitev (avtomatskega in daljinsko upravljanega) prezračevalnega sistema.
• Redno vzdrževanje ogrevalnih naprav in sprotno spremljanje porabe energentov.
• Namestitev razsvetljave LED (zamenjava sijalk in svetilk).
• Senzorske luči v prostorih, ki se uporabljajo občasno (sanitarije, sanitarni kotički, hodniki, garderoba).
• Avtomatska vrata v sanitarnih prostorih.
• Senzorske pipe v sanitarijah.
• Umivalniki so oblikovani tako, da ni pršenja po okoliških stenah (ni potrebno pogosto pleskanje, čiščenje je poenostavljeno).
• Čiščenje poslovne stavbe s pomočjo krpic iz karbonskih vlaken in vode (zadnjih 5 let). Pred tem smo uporabljali ekološka, biorazgradljiva čistila.
• Proizvodnja električne energije iz sončne svetlobe na solarnih polnilnih klopeh in omogočanje dostopa do hitrega mobilnega interneta (Delo, 16. 7. 2017).
• Kavo in vodo našim strankam postrežemo v biološko razgradljivih lončkih. Rjavi sladkor jim ponudimo v biorazgradljivih vrečkah, zraven pa lesene palčke za mešanje.
• Vsa posoda za serviranje, ki jo uporabljamo na posebnih dogodkih, je lesena, kamnita ali steklena, posoda, ki jo uporabljajo gostje, pa je biorazgradljiva (papir, les …). Vsi odpadki, ki nastanejo na naših dogodkih, so biološko razgradljivi.
• Ne uporabljamo malih embalaž, ampak velike in sami razdelimo vsebino, na primer sokove.
• Za pogostitve izbiramo lokalne dobavitelje: okoliške kmetije, spletno tržnico Jem domače, kmetijsko zadrugo in trgovino z lokalnimi proizvodi neposredno iz kmetij. S tem poskrbimo, da so dostavne verige hrane, ki prihaja do nas, čim krajše.
• Jabolka v okviru sheme Promocija zdravja na delovnem mestu kupujemo v zabojih na bližnji kmetiji, ponudimo pa jih tudi udeležencem izobraževanj.
• Za poslovna darila uporabljamo papirnato embalažo ali vrečke iz blaga.
• Vrečke iz blaga za sadje in zelenjavo proizvajamo sami iz odpadnega tekstila.
• Za različne delavnice in tečaje zbiramo blago in druge materiale, ki se še lahko uporabijo (papir, vezalke, flis, volna, metražno blago, papirna embalaža …).
• Odpadke zbiramo ločeno na izviru. V vsakem nadstropju je nameščen ekološki kotiček (ločeni koši za smeti, voda, lončki za pitje vode, papirnate brisačke, razkužila in mila). Dodana so navodila za sortiranje odpadkov, umivanje rok in za manjšo porabo papirnatih brisačk za roke.
• Koši za ločeno zbiranje odpadkov, ki so enaki v celotni stavbi, so izdelani iz kroma in so praktično neuničljivi.
• Ne uporabljamo podajalnikov za papirnate brisače za roke, ampak so te v košarici in vsak uporabnik ozaveščeno vzame, kolikor potrebuje. To je njihovo porabo zmanjšalo za 20 %.
• Pri prenovi stavbe smo ohranili stare materiale, kolikor se je dalo. Obnovili smo lesena vrata, ohranili lesene pode, ob prenovi smo upoštevali, da želimo doseči čim daljši čas trajanja prenovljenih materialov ob nizkih stroških vzdrževanja.
• Izvajamo zgledovalne obiske za zainteresirano javnost, na katerih prestavljamo naš način trajnostnega upravljanja in družbene odgovornosti.
• Za izvajanje službenih poti že od leta 2017 uporabljamo električni avtomobil.
• V avtomobilu imamo vedno pripravljene zloženke z informacijami in dogovori na najpogostejša vprašanja, ki nam jih zastavljajo.
• Za zainteresirano javnost izvajamo testne vožnje z električnim avtomobilom.
• Kadar je prost, lahko zaposleni uporabljajo električni avtomobil tudi za družinske izlete in potovanja.
• Zaposleni si medsebojno izmenjujemo oblačila ali jih posredujemo naprej.
• Imenujemo ambasadorje učenja. Številni med njimi so strokovnjaki za področje trajnosti in delujejo družbeno odgovorno.
• Pripravljamo Pogovore o prihodnosti. To so dogodki v okviru vsakoletnih Tednov vseživljenjskega učenja. O vizijah razvoja okolja, v katerem živimo, se pogovarjamo z Bistričani (direktor komunalnega podjetja, urbanist in arhitekt, projektant mostov, direktorica zdravstvenega doma, poklicni gasilec, strokovnjak za električno mobilnost …).
• Za pripravo kave za zaposlene in goste uporabljamo klasični espresso avtomat, ki je zamenjal aparat na kapsule in praške.
• V čajni kuhinji smo za zaposlene kupili pomivalni stroj in s tem zmanjšali porabo vode za pomivanje posode.
• Iz poslovnih prostorov smo umaknili vse vending avtomate za napitke, ki so povzročali odpadke in uporabljali embalažo za enkratno uporabo.
• Udeležencem izobraževanja in drugim uporabnikom stavbe pripravimo kavo v termovkah in priložimo lončke, ki so biološko razgradljivi. Dodamo še napotke za ločeno odlaganje odpadkov. Lončki za pitje vode iz pipe so jim na razpolago v sanitarnih kotičkih. O vsem jih poučimo na prvem srečanju in po potrebi dodatno opomnimo.
• Iz učilnic smo odstranili zelene table in krede, posledično pa tudi umivalnike in koše. S tem smo preprečili mazanje sten in prašenje.
• V učilnice smo namestili bele table s flumastri in steklene prenosne table (flip chart), ki ne potrebujejo papirja, imajo pa table elektronski zajem slike preko vmesnika bluetooth.
• Pri izdelavi promocijskih materialov uporabljamo čim bolj kakovostne in po možnosti naravne, obnovljive materiale (lesena ravnila, izdelki iz blaga ali reciklirane plastike).
• Na kakovost in trajnost smo posebej pozorni pri večjih količinah materialov, kot so kemični svinčniki in druga pisala. Kupimo bolj kakovostne, ki imajo možnost zamenjave pisalnih vložkov. Pri povprečni porabi 1500 kosov letno je to pomembno.
• Uporabljamo kakovosten pisarniški material, ki je trajnejši: mape in redniki boljše kakovosti, mape U za večkratno uporabo, papir, ki se pri skeniranju ne trga, spenjanje listov brez kovinskih sponk …
• Skupna naročila in nabava večjih količin materiala, s čimer se zmanjšajo stroški dostave in količina opravljenih dostavnih poti.

Ukrepi in aktivnosti V LETU 2024

Izmenjevalnica stvari 

Ideja je nastala kot nadaljevanje knjigobežnic, ki jih postavljamo in polnimo že 5 let. Po enakem principu, prinesi – odnesi, smo postavili tudi izmenjevalnico stvari. Njen namen je podaljšanje uporabe predmetov in njihovo kroženje. Pričeli smo v maju 2024 in ji namenili stalno mesto v naših poslovnih prostorih.

Zavetišče za lončnice

V Dnevnem centru za starejše Metulj smo odprli zavetišče za lončnice. Okrasne rastline so postale predmet potrošništva in pogosto končajo v smeteh, ker ne vemo in ne znamo več z njimi. Starejšim prostovoljcem, ki bodo skrbeli za zavetišče, bodo priložnost, da svoje znanje in izkušnje prispevajo k ohranjanju drobnih, zelenih življenj.

»Ljudska gre na zeleno!«

Kako gre predstaviti projekt  »ljudska gre na zeleno«  občankam in občanom? To vprašanje nam je bilo večkrat zastavljeno v medijih, zato podajamo odgovor nanj.

Projekt je del dolgoročnih razvojnih usmeritev javnega zavoda Ljudska univerza Slovenska Bistrica. Omenjene aktivnosti so  morda njegov najbolj odmeven in prepoznaven del, sicer pa  končni rezultat številnih prizadevanj vseh zaposlenih in strokovnjakov.

Cilji, ki so si jih zaposleni na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica zastavili  pred skoraj enim letom, so naslednji:

•  proizvodnja električne energije brez  negativnih vplivov na okolje;

•  promocija električne mobilnosti, omogočanje izkušenjskega učenja;

•  omogočanje dostopa do interneta za vse prebivalce;

•  učenje in ozaveščanje o uporabi obnovljivih virov energije;

•  promocija „Znanja, ki izboljša življenje!“;

Navedeni specifični cilji so nastali na osnovi temeljne in strateške usmeritve zavoda, da po svojih najboljših močeh prispeva k trajnostni rabi virov in energije pri svojem delovanju, pri tem »pušča« čim manjši »odtis«  v okolju in hkrati spodbuja razvoj  skozi svojo primarno dejavnost– izobraževanje.

Kaj to pomeni v praksi?

 Vsi naši izobraževalni dogodki  so organizirani tako, da nastanejo le biološki odpadki, ki jih je mogoče popolnoma reciklirati. Poslužujemo se domačih dobaviteljev preko spletne tržnice in tako zagotavljamo visoko kakovost  izdelkov in hkrati kratke dostavne verige. Skrbno načrtovan  »stranski učinek« je tudi promocija lokalnega okolja in njegovih produktov, tako slovenski javnosti, kakor tudi širše.

Pri prenovi poslovnih prostorov smo vpeljali vrsto ukrepov, ki podpirajo navedene cilje.

Naj navedemo samo nekatere:

V vsakem nadstropju smo uredili »ekološki kotiček«. V njih so nameščeni koši za ločeno zbiranje odpadkov in tekoča pitna voda za zagotavljanje higienskih standardov. Odstranili smo vse posamične koše za smeti  in tako dosegli, da se vsi odpadki že na izvoru zberejo ločeno v vsakem nadstropju.

To nam je omogočila uporaba sodobne tehnologije, ki  opremljenost naših predavalnic postavi na zavidljivo raven. Klasične zelene table in kredo so zamenjale bele table in elektronski zasloni, ki jih upravljamo na dotik, kar znatno zmanjša potrebo po vodi in  čistilih, ki so potrebna za vzdrževanje higiene v prostorih. V predavalnicah smo zamenjali stavbno pohištvo, s čimer zagotavljamo boljšo toplotno izolacijo. Namestili smo radiatorje s termostatskimi ventili, s katerimi je mogoče regulirati ogrevanje posameznega prostora. Prav tako smo namestili led svetila, ki zagotavljajo  kakovostno svetlobo in hkrati porabijo znatno manj električne energije. Na »ekoloških kotičkih« so nameščena senzorska svetila, tako, da jih ni mogoče »pozabiti« prižganih, pa tudi  stikal za njihov vklop ne potrebujemo. Posledično pa potrebujemo  tudi manj periodičnega pleskanja umazanih sten okoli njih. Vodne armature so prav tako upravljane s senzorji. Z ureditvijo celotne  sanitarne vertikale  po opisanih standardih smo tako znatno zmanjšali porabo vode, pa tudi električne energije ob hkratnem zagotavljanju bolj urejenega in čistega okolja za naše uporabnike.

V okolju  je seveda veliko bolj odmevala postavitev polnilnih klopi. Energetsko so samozadostne, saj delujejo na sončno energijo, dodana vrednost pa je hitri internet. Oboje, energija in  dostop do interneta  sta danes dobrini,  brez katerih si težko predstavljamo življenje. Postavili smo dve, eno pred samo poslovno stavbo in drugo na avtobusni postaji v  Ozki ulici. Odločitev se je pokazala za pravilno, saj se dnevno porabi vsa električna energija proizvedena iz sončne energije za polnjenje elektronskih naprav, prav tako pa tudi ves  zakupljen internet. V povprečju dnevno uporabniki opravijo 4,5 polnitve in 6,7 krat uporabijo internet.

V zadnjih letih se je pokazala potreba po nabavi službenega vozila in to je bila zadnja faza projekta »ljudska gre na zeleno!«. Ko smo se spraševali: katerega, kako zmanjšati potne stroške v podjetju in ali ob tem lahko naredimo še kaj za lokalno okolje, smo pridobili dovolj znanja, pa tudi poguma, da smo kupili električni avto. Organiziramo testne vožnje za občane in nudimo možnost souporabe vozila za javni sektor v lokalnem okolju. Na ta način skušamo omogočiti izkušenjsko učenje, za katerega vemo, da je najbolj učinkovito. Hkrati pa potekajo številne izobraževalne, svetovalne in informativne aktivnosti na temo električne mobilnosti. Postavitev lastne polnilnice za električna vozila je seveda  nujno potrebna  za optimalno funkcioniranje. Tudi tukaj smo ponudili možnost  popolnoma  brezplačne souporabe za  vse, tako občane, kakor tudi turiste ali tranzitne potnike.

 Z dokončanjem »materialnega dela« projekta se pričenja zadnja faza, to je prenos znanja, ki izboljša življenje, kakor pravi naš slogan.

Izpostaviti želimo, da smo se celotnega  projekta  lotili strokovno  in ob posvetovanju s ključnimi deležniki, vendar je potrebno dodati, da gre za popolnoma inovativne rešitve, za katere se bo šele v praksi pokazalo ali so  optimalne, če že ne idealne v danih okoliščinah. Za izvedene posege imamo ključna dovoljenja. Res pa je, da smo, morali  sprejeti določene kompromise. Ker smo želeli promocijo novih pridobitev umestiti v teden mobilnosti, smo se morali zadovoljiti s  kovinskimi rešetkami, ki so bile  dobavljive v zahtevanem roku. Obrobe dreves s kovinskimi rešetkami , ki so res nekaj centimetrov manjše, kot podobne, ki jih v mestu že imamo, so strokovno sprejemljiv, sodoben  način urejanja prostora.

 Vsekakor pa je prehudo govoriti o »zabetoniranju dreves«, kakor tudi preuranjeno sklepati, da bo parkiranje urejeno tako, kot je bilo ob  izvajanju del in montiranju polnilne postaje, ter njenem preizkušanju.  Zaradi značilnosti prometnega režima  in zagat, ki nastajajo predvsem  zaradi  nediscipliniranih voznikov  (praviloma staršev naših najmlajših), smo naročili   prometno študijo, ki bo pokazala, kako najbolje umestiti parkirišče ob polnilni postaji v prostor.   Vsekakor smo pripravljeni polnilno postajo tudi odstraniti, če se bo pokazalo, da javnost še ni sprejela tovrstnih novitet in ne bomo našli sprejemljive rešitve za vse.

Bo pa  »ljudska«  v tem primeru še dodatno prihranila,  saj se bo polnila zastonj in ne na lastne stroške, kakor do sedaj. Polnjenje na lastni polnilnici nas stane 0,6€ na sto prevoženih kilometrov, na »občinski« pa nič. Vsled navedenega, bi bila vendarle škoda, če bi do odstranitve polnilne postaje prišlo, saj naš primer urejanja službenih prevozov že pozitivno odmeva v naših strokovnih krogih pa tudi širši javnosti. Na nas se obračajo tako lokalne skupnosti in javni zavodi iz področja celotne države, kakor tudi posamezniki, ki želijo več vedeti o električni mobilnosti in uporabnih rešitvah, do katerih smo prišli v našem primeru.

Avtomobil je okolju prijazen. Za primer vzemimo službeno pot do Ajdovščine, kjer smo se udeležili mednarodnega strokovnega srečanja. S klasičnim avtomobilom bi v eno smer proizvedli 5,4kg ogljikovega dioksida, kar je zgolj polovica, saj pot opravimo tudi nazaj domov. Avtomobil ni le okolju prijazen. Ljudska univerza bo z uporabo avtomobila tudi bistveno prihranila. Za službeno pot te dolžine bi porabili 69€ (cena kilometra 0,37€). Potni nalog bi tako stal 138€. Ker pa se ljudska vozi zeleno, je tako potni nalog stal zgolj 2,4€. Tako se bo naš avtomobil amortiziral že v 2,5 letih.

Stari pregovor  pravi: »…da se za dobrim konjem praši!«.  Privezov za konje ne bomo več postavljali, čeprav naš električni avtomobil, ki nima izpušne cevi, očitno dviga kar nekaj prahu.

mag. Brigita Kruder

direktorica LU